»Električna kitara Duana Eddyja je imela popolnoma svoj glas. Njegov zvok je bil mišičast in možat, trmast in žilav. Toda še pomembnejše je, da je njegov slog navdihnil na tisoče hribovskih mačkov in rokerjev iz središča mesta – Ventures, Georgea Harrisona, Steva Earla, Brucea Springsteena, Martyja Stuarta, če naštejemo le nekatere –, da so se naučili ropotati in ganiti ljudi do njihovega bistva. Duanov zvok bo za vedno všit v tkanino kantrija in rokenrola.«